Bakgaga ba Ga-Mphahlele ba ikana ka phoofolo ye e bitšwago kgaga. Moetapele wa bona ke Ngwana Mohube Phatudi-Mphahlele, ngwana wa kgoši Morwamotšhe III ka Maroteng ga Sekhukhune. Kgošigadi Ngwanamohube Phatudi-Mphahlele o beilwe setulong ka ngwaga wa sekete makgolosenyane masome a mane le metšo e mene morago ga gore monna wa gagwe, kgoši Mmutle Phatudi III a ithobalele ka ngwaga wa sekete makgolosenyane masome le masome a mahlano . Bakgaga ba Ga-Mphahlele ba tšwa bogareng bja Afrika ngwaga-kgolong wa lesome-hlano. Go fihleng ga bona lefelong le le bitšwago Seribane kua bokgaga ka tlase ga toropo ya Tzaneen ka nagatlase probenseng ya Limpopo. Ge ba le Seribane kgoši-kgolo ya bona e be e le Makubela 'a Moraka, morwa wa gagwe e le Monyewete. Ka ge go dumelelwa gore motho mang le mang a ka nyala basadi go ya le ka mo a ikwago ka gona, go akaretšwa le magoši, kgoši Monyewete le yena o ile a nyala basadi ba masome a mane . Mo basading bao, o be a na le bo mmamoratwa ba bararo bao a bego a ba nyaletšwe ke setšhaba (ke gore ditimamollo tše tharo). Mosadi wa mathomo e be e le mmago kgoši Maake, wa bobedi mosadi e le mmago kgoši Matsobane e lego Mphahlele lehono, wa boraro e le mmago kgoši Mampše, yoo lehono setšhaba sa gagwe se lego Duiwelskloof mo go bitšwago Kgwaname.
Ba bangwe e be e le Phasha le Mongatane. Phasha le Mongatane ke bao ba ilego ba tshela noka ya Lepelle pele ge ba tshelela lefaseng leo lehono le tsebegago ka Ga-Sekhukhune. Mongatane o rile mola a tshetše a le Ga-Sekhukhune, gwa tla gwa tšwa bana ba gagwe e le go Mashabela le Madihlabe. Phasha yena a no šala a le tee. Ge ba tshetše ba le Ga-Sekhukhune, go ile gwa šala kgoši Matsobane (Mphahlele), Maake le Maupa. Ge ba šetše moo kgoši Monyewete ke ge a foufala. Ka go bona gore o foufetše, a bitša bana ba gagwe boraro bja bona (Maake, Matsobane le Maupa) a re mo go bona ka lebaka la gore ba mmona gore bjale o godile gape le ka bofofu bja gagwe, o rola marapo a bogoši. Kgoši Monyewete a re o tla fa yo mongwe le mongwe mo go barwa ba gagwe seo se ba lebanego. O ile a fa Maake bogoši. Ke moo ba ile go ba thoma go ikana ka go bina kgaga ba se sa ipitša Baroka. Maupa o ile a ngala, a re naa tatagwe o reng a e fa Maake bogoši a sa fe yena. Monyewete a re o fa Maake ka gore ke yo mogolo. Matsobane o ile a fiwa lenaka la go neša pula a re o tla iphahlela ka lona mo a yago. Matsobane o ile a tloga a setšwe morago ke Mothapo. Mothapo ka nako yeo o be a bitšwa Letlodi. Letlodi yena o ile a namela thaba gomme a tšwa ka Sefata sa Legaši. O ile a theogela moo lehono go bitšwago Ga-Mampa go fihla a khutša thabeng ya Mahlatši. Go tloga thabeng ya Mahlatši o ile mo go bitšwago Mašwaneng. Ke moo mokgaga yo mogolo e lego Matsobane a thomilego go fahlela ntshe a re mo gona ga a sa ya felo o fahletše. Mola a rego bjalo, ngwaga-kgolong wa lesome-seswai o ile a khuduga a ya moo lehono go tsebegago ka Ga-Mphahlele. Bana ba Mongatane e le go Mashabela le ba bangwe, ba ke babina kwena ka gore ba tshetše noka ya Lepelle ka mokokotlo wa kwena. Bao ba sa binago kgaga le lehono ke ba ga kgoši Rammupudu. Ba ga-Mphahlele ga se ba ka ba tshela Lepelle ke ka fao moano wa bona o sa fetogago. E sale bakgaga le lehono. Ga-Mphahlele gona le ba bangwe ba ba binago phuti. Bona gothwe ba ile ba re ge ba khuditše thabeng ya Mahlatši gwa tsoga phuthi gomme ba nama ba fetola moano wa bona e lego kgaga ba ana phuthi.
Go bile le ntwa ya marangrang mo go bitšwago Mogodi. Dialoga tša Mangana ke bo kgoši Phatudi wa boraro, bo Mogalatšane le a mangwe mangana. Bao ba di dutšego ka kgauswi ba re ke dialoga tša mankwe tše di bolailego dialoga tša marangrang ka diphate ditelele tše dialoga di di swarago ge di theoga thabeng. Ba bangwe ba re batho ba go bolaya marangrang ke mangana. Ba re ke ka fao motho o kwago sereto se re 'ke magotlo a mangana, mangana magotlo a ntebe ka morišana a ja kotse'. Gothwe ke ge ba reta mphato owe wa mangana. Ntwa ye nngwe gape ba e lwele le moesemane, Thomas Burger moo lehono go agilwego toropo ya Burgersfort. Burger, yoo a bego a bitšwa 'mporoboro', o ile a fenywa gona moo ntweng yeo. Mošemane setšong sa ba Ga-Mphahlele o apara lekgeswa. Banna le masogana le bona ba apara lekgeswa ka go le phothokgiša. Ba bangwe ba re banna le masogana ba a ngatela makgeswa a bona gore ba seke ba a bonelwa. Lekgeswa la gona le tsena ka fase gomme la kgwaparetšwa gore le bowe nokeng. Lešoboro le lona le a ngatela ge le apara lekgeswa. Basadi bona ba apara theto le mose. Theto ke seaparo sa khutlo-nne se se thibago ka pele mola mose e le sa khutlo-tharo sa go thiba ka morago. Mose o dirwa ka Letlalo la pudi. Basetsana ba apara lebole le mose. Lethumaša le lona le apara lebole le mose. Lebole la gona le bowa ka godimo ga matolo gore le kgantšhe sebopego sa lona. Ge e le ngwetši e tlogela moaparo wa bothepa ge e ya bogadi gomme ya apara moaparo wa basadi.
Mothepa o a nyalwa gwa ntšhiwa dikgomo a sa apere lebole go fihla monna a bile a mo lata. Ge malapa a mebedi a kwane gore go nyakega eng go phethagatša lenyalo, lesogana le ntšha ditshwanelo ka moka go akaretšwa le go ntšhiwa ga dipute. Dipute ke dithoto tše di išwago gabo mothepa go fahlela gore bjalo ke mosadi wa monna o mongwe. Legato leo ba re ke go tlemolla. Ka nako yeo mothepa o sa apere lebole. Ge lesogana le lata, ke gore le ya ga bo mothepa la robala moo. O a dumelelwa go ka robala le mothepa ka gore ditshwanelo ka moka tša go beak, o tla be a di phethagaditše. E tlile gore mola mosadi yoo a e ba mmeleng a batametše go ka ya madibeng, gomme gwa tšwa basadi ba ya go mo apeša theto gomme ya ba ke mosadi bjale. Ge mosadi a sa kgone go ka bona pelego o apara go swana le basadi ka moka ka gore ke mosadi, o nyetšwe. Gego kgonega, go tla nyaka moratho wa gagwe a tle a mmelegele bana. Mothepa yo a ya go bogadi go belegela mogolo wa gagwe bana ba mmitša hlatswadirope. Ge a e ya go thiba legato la mogolo wa gagwe yo a hlokofetšego a le bogadi, o bitšwa seyantlo.akgaga ba Ga-Mphahlele ba re ka setšo sa bona mothepa ga o rate monna le monna ga a rate mothepa. Batswadi ke bona ba swanetšego go bona gore ngwana wa bona o gotše. Ge ngwana a gotše ba mo nyakela mosadi. Gantši ka gae mokgalabje o bitša morwa wa gagwe a mmotšiša gore naa lesogana leo le tla reng ge le re'alo. A e ra gore naa o tla feleletše kae a se na mosadi. Mokgalabje o tla hlaloša gore o gotše morwa wa gagwe o swanetše ke go nyala mosadi yena a sa phela gore a tle a bone ditlogolo tša gagwe pele a ikela badimong. Mokgalabje o tla be a nyaka gore morwa wa gagwe le yena a be le sefero sa gagwe a swane le banna ba maikarabelo. Ge e le gore mokgalabje le morwa wa gagwe ba kwane ka dipolelo, o ya go di begela bakgekolo. Gantši ba ya melokong go swana le ga malome a lesogana ba re 're na le poo ka kua gae gomme re kgopela gore le re fagolele yona' goba ba re 're kgopela sego sa meetse'. Ba a boledišana ba kwana gore dikgomo go ntšhiwa tše kae le gona neng. Polelo ya gore lesogana le le sa etego le tšea kgaetšedi, ga e ame setšhaba sa Ga-Mphahlele le ga tee. Seo e no ba polelo fela ka gore Mphahlele o nyala ka ga Mphahlele. Ke ka fao o hwetšago batho ba gona ka moka ba na le tswalano e bile ba re seo se thuša gore gwa se be le dilo tša go swana le hlalano le dikgohlano tše dingwe ka gae (ba nyalana ka se leloko).
Ge re bolela ka lenyalo la ka bogošing, kgoši Mphahlele o tšea timamollo Maroteng. Lebaka la gore a nyale ka Maroteng ke gore ke kgoši Mmutle Phatudi wa boraro be a na le dikgaetšedi tše tharo. Wa mathomo ke Leganabatho (leina la gagwe la nnete ke Mmanyako), wa bobedi ke Marotobale, wa boraro ke Marungwane, wa mafelelo ya ba Kgoši Mmutle Phatudi. Mmanyako o nyetšwe ka Maroteng Ga-Sekhukhune. Ngwana wa gagwe ke Sekhukhune wa bobedi. Sekhukhune ke tatago Thulare le Morwamotšhe wa boraro. Mphahlele o nyetše morwedi wa Morwamotšhe III e lego Ngwana Mohube Phatudi-Mphahlele. Ke fao Mphahlele a tšeago timamollo ka Maroteng. Mothapo (Letlodi) o fihlile le Mphahlele (Matsobane) pele a e ya mo go tsebegago ka ga-Mothapo. Ke fao lehono Mothapo a tšeago setimamollo sa gagwe Ga-Mphahlele. Mothapo o thomile ka go nyala setlogolo sa kgoši Matsobane yo a tswetšego kgoši Mmutle. Ga-Maja ke morwedi wa Tshwaane. Tshwaane ke morwa wa kgoši Matsobane. Tshwaane o tswala gape Mogalatšane le Sekati. Ke ka fao Setimamollo sa ga-Maja e lego morwedi wa morwa Matsobane. Ga-Chuene gona timamollo ya gona ke morwedi wa Sekati. Sekati ke morwa wa kgoši Tshwaane. Ke ka moo setimamollo sa Ga-Chuene e le go setlogolo sa kgoši Matsobane e lego Maredi. Yo mongwe ke kgoši Molepo. Molepo yena ba re ga ba na bohlatse bja gore ke ka lebaka la eng a tšea setimamollo ga Ga-Mphahlele. Ngwana wa kgošigadi Ngwanamohube Phatudi-Mphahlele, yo a bego a swanetše go tlo tšea marapo, o iketše badimong mengwaga ye mebedi ye e fetilego. Go rialo gora gore setšhaba se swanetše se mo nyalle timamollo le ge a ithobaletše gomme go nyakiwa yo mongwe ka mošate a tle a dire kgoši le yona timamollo yeo. Mosadi wa gona o tla be a fepa ke mmago kgoši ye e ithobaletšego (Matsobane). O be a filwe leina la tatago kgoši Phatudi 111.
Bontši bja dijo tše di jewago Ga-Mphahlele, ke tšeo di tšwago mašemong. Tšona di dirwa ka mabele, lefela goba lootša. Tše dingwe tša lehlabula di akaretša dijo tša go swana le magapu, marotse, mafodi, maraka, le dinawa. Dinawa ge di omile ba di omiša kopanya le mabele, lefela goba le ka dihlodi. Ka nako ye nngwe go tšewa dihlodi tša hlakantšhwa le bupi , tša apewa go fihlela di e ba sejo se se bitšwago semotwana. Di a fehlwa go swana le bogobe. Mabele a šilwa godimo ga leswika le le bitšwago lwala. Lwala ke leswika lamphaphathi la go ba le le lengwe le lennyane ka godimo. Le lennyane ke lona le šomišwago go pšhatlaganya mabele gore e be bupi. Lona leswika leo le bitšwa tšhilo. Ge mosadi a šila o khunama ka matolo. Ka nako ya tlala go be go jewa medu ya mohlare wo o bitšwago mohlophi. Medu ya mohlophi e a epšwa gomme ya omišwa. Mola e omile e šilwa ka tšhilo le lwala gore e be bupi. Sejo se sengwe gape ke sekokomogane. Sekokomogane se dirwa ka go kgatla marula le go a phula. Sona ba re se bose kudu ka gore se jewa ka maswi a tšwago kgomong. Lerotse le lona le a ebolwa la ntšhiwa diripa pele le apewa. Dithotse tša lona tša gadikiwa gomme tša re go butšwa tša hlakanywa le bupi diripa tšela tša lerotse ya ba kgodu. Ka nako ye nngwe lerotse le dirwa diripa la anegwa godimo ga tlhaka ya ntlo gore le omelele. Le a apewa gomme ya ba sejo se se bitšwago mangangate. Go na le mahlare a mangwe ba re ke mašoga. Tše dingwe dijo ke dikgokgompane (tšona di epiwa šokeng), mekgampane, dikenywa tša naga (bjalo ka dihlophi, mabilo, dipipi, magaba, bjalo bjalo). Gape re ka se lebale maswi a dikgomo le a dipudi.
Dikoma di kgatha karolo ye kgolo setšong sa bakgaga ba Ga-Mphahlele. Monna o ya komeng gore a laiwe ke banna. Komeng Bašemane ba rutwa gore ba swanetše ba phele bjang ge ba tsena bonneng ka gore e ba banna ge ba aloga. Koma ya mathomo ya banna e bitšwa bodikana mola ya bobedi e bitšwa bogwera. Komeng ya bogwera ba rutwa go ba banna bao ba ipheditšego. Mo go tla akaretša le melao ya go swara lelapa, gore mosadi o swarwa bjang. Ba rutwa gape gore banna ke eng ba swanetše gore ba rutwe melao ya bophelo bjang. Basadi le bona ba ya go rutwa melao ya bosadi le ya lelapa. Mosadi o rutwa gore monna o hlomphiwa bjang le gore tshepedišo ka moka ya ditaba tša lelapa ke ye bjang.
Go phasa ke mokgwa wo batho ba o šomišago go boledišana le badimo gore ba ba išetše mathata goba dillo tša bona go mong wa tšohle e lego Kgobe (Modimo). Mekgwa ya go phasa ga e name e fapana kudu Basothong ba lebowa. Ba Ga-Mphahlele le bona mokgwa wo wa go ikopanya le badimo le Modimo ba na le wona. Ba dumela gore gantši ge gona le motho yo a fokolago ka lapeng, yena motho yoo o hwetša a fela a etelwa ke makgolo wa gagwe yo a iketšego badimong kgale ka mokgwa wa ditoro. O kgona go tšea toro ya gagwe a e iša batswading. Batswadi ba kgona go hlaloša gore toro ya gona e šupa eng goba ge ba sa kgone go ka fa hlalošo, ba kgona go ya go ngaka ya kgauswi gore e di tšholle. Ngaka ke yona e fago tumelelo ya gore go phasiwe bjang le gona lebitleng la mang. Mophasong go tšhollwa madi. E ka ba a pudi, kgomo, diphoofolo tše dingwe go ya le ka dinyakwa tša wona mophaso woo. Gantši ba re go ja nama ya gona ba iša marapo lebitleng la motho yo ba bego ba ipega go yena. Le bjala bja setšo bo a tšhollwa. Go hlaloša ditoro ga se selo seo mang le mang a ka se dirago. Gantši ge motho a hlaloša sebopego sa motho yo o mo lorilego, batswadi ba kgona go tseba gore motho yoo ke mang. O hwetša gore motho wa gona o iketše badimong mengwageng ya bogologolo. Ka nako ye nngwe o hwetša gore ngwana ga gona selo se a rego ge a se dira tša se motsogele. Mohlala, o hwetša a rata go bapadiša maswika, kudu ge e le gore o tla ba ngaka ye kgolo ge a gola. Ba re maswika a tla be a šupa selo sa go swana le ditaola. Bjona bongaka bjoo e ka ba bja makgolo wa gagwe goba yo mongwe mo lelokong yo a ilego ga maotwanahunyela kgale kgale. Ngwana o bjalo o a phasetšwa le madi a tšhollwa. Dilo tše ka moka di ka tla ka toro motho go tlaišega go se robale. Se se swanetšego se ba tiišetše ke go ya ngakeng. Gomme ngaka ya laola go tlaleletša hlalošo toro yeo pele mophaso o ka ba gona.
Kgorong bakgalabje ba na le mehlare ye ba e šomišago go betla dilo tše di fapanego go swana le megopo, melamo le tše dingwe. Kgoro ke seripa sa bobedi ka gae. Sona seripa se, go dula banna ge ba bowa go tsoma, Bašemane ge ba bowa madišong. Basadi le basetsana bna ba dula ka lapeng. Ge go betlwa molamo, go lebelelwa mehlare ye e lego gore ga e robege bonolo, kudu ge a ka itia phoofolo ka wona goba ge o phaya kgomo ka go e itia lenakeng. Banna ba betla ditlabela tša go apea go swana le mafehlo le maho, pato, megopo le tše dingwe. Bakgalabje ba Ga-Mphahlele go bonagala ba tshepa gore mohlare wa mokgoropo ke wona o ka dirišwago ka gore ga o palege le ge e ka ba go robega. Molamo ba dira ka mehlare ya go swana le mogwane le motoma mola mafehlo le maho a dirwa ka mohlare wa morobe le mogwane. Basadi bona ba kgabiša mengwako le ka lapeng ka go thala-thala ka mebala ya go fapana. Ba kgona le go bopa dipitša le tše dingwe.
Bakgaga ba Ga-Mphahlele ke dithakga košeng. Ba bina mmino ya go swana le kiba ba apere dilo tše di bitšwago ditlhwantlhwadi mo maotong. Ditlhwantlhwadi mohola wa tšona ke go thakga koša. Kiba e binwa meletlong le diphadišanong tša setšo. Ke mmino wa banna mola basadi bona ba hlakela ba ikgabišitše ka dipheta matsogong ba apere theto le mose. Ge ba hlaela dibini, ba a di dukuloga ba letša meropa le tše dingwe. Dinaka ke kgapeletšo go di bina. Ge potwane e letšwa (naka ya go bitšana ge go iwa košeng), oswanetše o fihle e sale nako. Ge o ka šalela košeng o ile go itiwa ka sefepi. Dinaka le tšona di na le maina, a mangwe a maina a ke phalola, tatedi, lempo, tsoši le tswišana, moroto le morothwana le tše dingwe.
Diila ke melao yeo e diretšwego go laya goba go kgalema setšhaba gore le bophelo bja sona e be bjo bo telele. Bakgaga ba Ga-Mphahlele le bona bana le diila tšeo ba di latelago. Tla re no go swaela go se nene ka tše dingwe tša diila tše. Mosadi ga a swanela go ja mae. Lebaka ke gore mosadi ke mma-mae o a belega. Mo ba tšhaba gore ge a ka ja mae o tlile go phaphaša (go belega bana ba hlokofetše goba pelego ya gagwe ya ba le tšhitelego). Le bana ba mosadi wa go ja mae ba gola ka mokgwa wa go makatša ba tseba le dilo tša bogolo e sale bana. Mosadi ga a je sebete. Lebaka ke gore mosadi ga a swanela go ja selo sa madi ka gore ge a ile bosading o bona madi. Lebaka le lengwe ke go mo thibela gore a se ke a arabišana le monna wa gagwe. Mosadi le basetsana ga ba je dipshio ka lebaka la gore ba sa tlo bona pelego. Mosadi wa go ja dipshio a ka belega bana ba kgomagane go swana le ka mokgwa wo dipshio di kgomaganego ka gona. Dipshio ka setšo ke dijo tša bakgalabje le bakgekolo bao ba sa hlwego ba bona pelego. Ngwana ga a ye lehung. Lehung go ya banna le basadi ba malapa fela. Ngwana ga a bontšhwe mohu e bile ga a ye polokong. Ge gona le lehu ka gae o be a išwa melokong le gona a se botšwe gore mohu o ile kae. O no tsena ge makgolo wa gagwe a tšerwe ke phiri. Lebaka la gore ngwana a se bontšhwe mohu ke gore mohu o a šiiša le gona ngwana go mohu o swara bothata ka gore moya wa mohu o bothata, o a imela. Ngwana a ka tšea madimabe ka go bona mohu gomme a tla a phela bophelo bjo boima. Go a ila gore monna a tsene ka motswetšing. Mo bogologolo ba no tšhaba gore ge monna a ka tsena ka ntlong ya motswetši a lego ka go yona, a ka feleletša a duma go tsena dikobong le mosadi yoo gomme gwa ba le digotlane ka lapeng. Lebaka le lengwe e no ba gore mosadi a hwetše sebaka sa go godiša ngwana gabotse ka letswele go se na le malwetšana a ka tlišago kotsi bophelong bja lesea.
Monna ke hlogo ya lapa gomme mosadi goba basadi ba gagwe ke bo mmago lapa. Selo se sengwe le se sengwe ka lapeng se feleletša go monna. Ge e le mosadi ke tšhwene o lewa mabago, sa gagwe ke go apeela monna wa gagwe ka nako tša maleba, o ya temong, dikgonyeng le medirong ye mengwe ya basadi setšhabeng. Molao ka lapeng o swere ke monna. Ke ka fao go dumelwago gore mosadisadi ke yoo a theeletšago le go obamela molao wa monna wa gagwe. Mosadi o tšea melao ya monna a e ruta bana. Gantši ge ngwana a senya mmagwe o fela a re ke ile go botša tatago. Ka polelo e bjalo, o ra gore molao wa tatagwe o swanetše o latelwe. Dinyakwa tša bana ka moka ba di begela mmago bona gomme yena a di iše go monna. Ka boripana bakgaga ba Ga-Mphahlele ba dumela gore mosadi ke letsogo la monna ka lapeng.
Lehumo la mokgaga wa Ga-Mphahlele ke tšhemo moo a ka go kgona go lema a bune. Ke moo o kwago go na le mmolelwana wo o rego 'lehumo le tšwa tšhemong'. Dilo tše ka moka di thoma ka tšhemo. Mohlala, gore motho a be le kgomo o swanetše a leme a bune gomme a tšee mabele ao a ye go reka kgomo. Ka setšo sa ba Ga-Mphahlele, ge monna a nyetše mosadi goba basadi a ba le methepa ka gare ga kgoro ya gagwe, o bitšwa mohumi. Bohumi bja gagwe bo tlišwa ke gore mothepa o mongwe le o mongwe o tšwela ke dikgomo tša go feta tše lesome. Mohlala, ge a na le methepa ye lesome e nyalwa ka dikgomo tša go feta lesome o mongwe le o mongwe, gora gore o tla be a na le lešaka la dikgomo tša go feta tše lekgolo.
Mathomong
Mošate wa Ga-Mphahlele (Go tšwa melomong ya Bakgaga) 22 January 2003
